Hlahloba Kenitra O Ile A Re
Utolla dikgwebo, setšo, le tše dingwe go Kenitra O Ile A Re
Quneitra ke motse ka leboa la Morocco, pele e be e le (1932-1956) yeo e tsebjago bjalo ka Port Lyatey. Ke boema-kepe bja Noka ya SBU, bo na le baagi ka 2014 ba 431, 282, ke o mongwe wa metse e meraro e megolo ya selete sa Rabat-sale-Quneitra le Chef-Lieu ya profense ya Quneitra. Nakong ya Ntwa ya Molomo ya Quneitra's U. S. Naval Air Facility e ile ya šoma e le lefelo la go ema Afrika Leboa. HISTORYANCient HistoryThabane ya motse e thoma ka motheo wa poso ya kgwebo ke bafenikia, yeo e tsebjago morago kua e le Thamusida. Ka tlase ga lešika la bogoši la Antonine, go ile gwa agwa tempele ya Venus moo. Pele ga French Protectorate, go be go e-na le feela kasbah tikologong yeo motse wa mehleng yeno lehono o ka hwetšwago go lona. History le histori ya morago bjale ka March 1912 Mmušo wa Fora le Sultan ya Morocco, Abd al-Hafid, ba ile ba saena kwano ya Fez. Ka baka la go se rate ga gagwe mo go golago, Sultan o ile a kgopela mmušo wa Fora gore o šireletšwe kgahlanong le meloko ya marabele ya Berber yeo e dikologilego Fez. Fora e ile ya kgetha Hubert Lyautey Modudi-Kakaretšo ka Morocco. Mojenerale Lyautey o ile a bušetša khutšo le thulaganyo go naga ka morago ga go pšhatlaganya phetogelo ya merafo. Ka morago ga go huduša Sultan ka mo go šireletšegilego go tšwa Fez go ya motseng-mošate wa gona bjale, Rabat, Lyautey o ile a thoma modiro wa gagwe wa taolo ya setšhaba.
- Latitude Ya Setsi: 34° 15′ 39.64″ N
- Longitude Ya Setsi: 6° 34′ 48.72″ W
- Setšhaba: 470,949
- Kgokaganyo Ya Wikipedia: Wikipedia
- Khoutu Ya Seteišene Sa Iata: NNA
- Maina A Lefase: Maina A Lefase
Kenitra O Ile A Re Mananeo A
10000 Dipoelo tše di hweditšwego
Pubgco
Kenitra O Ile A Re, Morocco, Morocco
Botle, Setlolo & Tlhokomelo Ya Botho
سيدي علال التازي
Kenitra O Ile A Re, Morocco, Morocco
Letshwao La Naga & Histori Ya Histori